1. Alternativni vir beljakovin za monogastrične živali
Pilotne študije so pokazale, da bi lahko pridobivanje aminokislin in beljakovinskih koncentratov iz poljske in travniške krme (detelja, lucerna itd.) ter iz morske trave imelo pomemben potencial za trajnostno oskrbo rastočega svetovnega prebivalstva z beljakovinami. Projekt "farm4more" raziskuje neposredno pridobivanje dragocenih beljakovinskih gradnikov iz silaže detelje in morske trave z ekstrakcijo in nadaljnjo predelavo silažnega soka. Nastale aminokisline so namenjene uporabi v krmi za piščance in prašiče, s čimer bi zmanjšale podnebju škodljivo potrebo po uvozu beljakovin, obdelovalna zemljišča, potrebna za živalsko krmo, in pritisk na ekološko dragocena območja. Poleg tega naj bi se stranski proizvodi, ki nastanejo med postopkom ekstrakcije beljakovin (npr. stiskana pogača iz poljske krme), učinkovito uporabljali tudi v krmi za prežvekovalce.
1.1 Pridelki in izgube ter krmne in fermentacijske lastnosti pri biorafiniranju silaže rdeče detelje in travne silaže rdeče detelje
Biorafiniranje silaže rdeče detelje in silaže rdeče detelje je povzročilo različne prenose snovi v sok iz stiskalnice: suha snov 26 do 28 %; surove beljakovine približno 36 %; surovi pepel 44 do 46 %; fosfor (P) 56–58 %; produkti fermentacije 57–62 %. Postalo je očitno, da je treba med biorafiniranjem posebno pozornost nameniti hitremu ohranjanju ali izhlapevanju lahko pokvarljivega soka iz stiskalnice. Vsebnost hranil in mineralov v stiskalni pogači se je v primerjavi s silažo bistveno spremenila: 30 g manj surovih beljakovin, 100 g več aNDFom/kg suhe snovi. Ponovno siliranje stiskalne pogače je delovalo odlično in je dalo stabilne silaže z zelo dobro kakovostjo silaže.
1.2 Uporaba silažne pogače rdeče detelje iz biorafiniranja v ekološki krmi molznih goved
Silažna pogača z nizko vsebnostjo beljakovin in kalija je pokazala zelo dobro kakovost fermentacije. V preizkušenih eksperimentalnih pogojih ni bilo opaziti zmanjšanja vnosa krme ali mlečnosti do 25 % vsebnosti silažne pogače iz detelje in trave v krmi (18,5 % celotnega krmnega obroka). Vendar pa je bilo pri 50 % vnosu krme (37 % celotnega obroka) opaženo očitno zmanjšanje vnosa krme, prav tako pa se je mlečnost številčno zmanjšala. Skratka, lahko rečemo, da pri približno 20 % vsebnosti silažne pogače v celotnem obroku ni pričakovati negativnih učinkov na vnos krme ali mlečnost. Pri višjih vnosih bosta višja vsebnost strukturnih ogljikovih hidratov in zmanjšanje vsebnosti beljakovin v silažni pogači verjetno omejila vnos krme in mlečnost pri obrokih na osnovi krme.
1.3 Testiranje koncentrata soka iz silažne stiskalnice v pogojih ekološkega pitanja piščancev
V štirih poskusnih skupinah se je delež silažnega soka v celotnem obroku ekoloških brojlerjev povečal z 0 % (K) na 3 % (P-3), 6 % (P-6) in končno na 9 % (P-9). V celotnem poskusnem obdobju so brojlerji pridobili povprečno 42 g na dan, kar kaže na visoko raven proizvodnje v ekoloških pogojih. Izgube so bile zelo nizke in med skupinami ni bilo opaziti pomembnih razlik. Vnos krme se je od skupine K do skupine P-9 znatno povečal. Vendar pa je bilo od skupine K do skupine P-9 opaženo zmanjšanje rasti. Zato je bila konverzija krme v skupini P-9 bistveno višja kot v kontrolni skupini. Skupine krmljenja se niso bistveno razlikovale pri nobenem od pregledanih parametrov kakovosti trupov. V vseh skupinah je bila opažena dobra kakovost mesa. Vendar se je skupna vsebnost maščobe v prsni mišici znatno povečala od skupine K do skupine P-9. To kaže na razlike v oskrbi s hranili in/ali izkoriščanju. Možno je, da delna demineralizacija (visoka vsebnost kalija in pepela v stisnjenem soku) in tudi zmanjšanje kislosti oziroma ekstrakcija aminokislin iz stisnjenega soka prispevata k višjim možnim hitrostim mešanja brez zmanjšanja učinkovitosti.
2. Biooglje v živalski krmi
Pred tisočletji so napredne civilizacije uporabljale premog za ustvarjanje rodovitnih kmetijskih tal. Proizvodnja premoga in njegovo vgrajevanje v tla lahko prispevata tudi k sekvestraciji ogljika. Poleg tega strokovni članki in znanstveni članki poročajo o potencialnih pozitivnih učinkih krmnega oglja v prehrani živali (zmanjšanje emisij in/ali izboljšanje produktivnosti). Dva poskusa na to temo je izvedla HBLFA Raumberg-Gumpenstein v okviru projekta LIFE "farm4more".
2.1 Preučitev potenciala krmnega oglja (biooglja) za zmanjšanje emisij metana v mlečni živinoreji
Dodatek biooglja (BK) ali biooglja in sečnine (BK+HS) ni imel pomembnega vpliva na suho snov in vnos energije v primerjavi z netretirano kontrolno skupino. V mlečnosti ali sestavi mleka niso opazili razlik. Dodatek teh krmnih dodatkov ni vplival na konverzijo krme, prebavljivost obroka in proizvodnjo metana. Skratka, dodajanje biooglja v obroke molznic ni zmanjšalo emisij metana, vendar tudi ni imelo negativnega vpliva na proizvodnjo mleka pri kravah.
2.2 Vpliv krmnega oglja (biooglja) na proizvodnost in emisije pri pitanju piščancev
Skupine za krmljenje (z bioogljem in brez njega) se niso bistveno razlikovale pri nobenem od parametrov pitanja. Posamezno zabeležena teža trupov vseh zaklanih živali je bila v kontrolni skupini običajno višja, medtem ko sta bila tako teža prsi kot razmerje med prsmi in trupom bistveno nižja v skupini z bioogljem. Priemisijahbila vsebnost beljakovin v krmi nižja. Prav tako niso bili izmerjeni pomembni učinki pri emisijah N2O ali CH4.Skratkaje, dodajanje biooglja ni bistveno zmanjšalo emisij.
3. Raziskave, ki gredo še dlje
Projektni partnerji trenutno gradijo demonstracijski obrat v Spodnji Avstriji za predelavo silaže iz trave/kee/lucerne. Poudarek je tudi na nadaljnji predelavi ekstraktov v tržno primerne izdelke. Na podlagi obstoječih rezultatov testov bo optimizirana procesna tehnologija celotne predelovalne verige. Aktivnosti za lansiranje prvih izdelkov na trg se bodo začele leta 2024.
Glede proizvodnje biooglja iz lesa ali kmetijskih ostankov projekt dela na izgradnji mobilne in certificirane prototipne naprave. Nastali bioogljik se trenutno uporablja za izboljšanje tal v kmetijstvu in tudi v urbanem razvoju (substrati za mestna drevesa za vodenje korenin ter zadrževanje hranil in vode).
Končno poročilo:
zahvalni dan
Avtorji se hvaležno zahvaljujejo Evropski uniji za finančno podporo projekta LIFE »LIFE Farm4More – Prihodnje kmetijsko upravljanje za več učinkov na področju podnebja in razvoja podeželja« (številka projekta LIFE 18 CCM /IE/001195 Farm4More). Več informacij o projektu je na voljo na spletni strani www.farm4more.eu.
|
Projektna skupina HBLFA Raumberg-Gumpenstein: Andreas Steinwidder, Manuel Winter, Reinhard Resch, Georg Terler, Michael Kropsch, Rita Gastenauer, Renate Mayer, Eduard Zentner Zunanji projektni partnerji – preskušanja HBLFA: Michael Mandl1; Ernst Holler2; Joseph B. Sweeny3, Kevin McDonnel3 1 tbw research GesmbH, Grünbergstr. 15, A-1120 Dunaj 2 Biochar-Nergy GmbH, Gabersdorf 11, A-8424 Gabersdorf 3 Šola za biosisteme in živilsko inženirstvo UCD, soba 303, Center za kmetijstvo in živilsko znanost Belfield, Dublin 4, Irska |
Slika 1: Beljakovine za brojlerje so bile pridobljene iz detelje (Foto: HBLFA Raumberg/Gumpenstein)
Slika 2: Majhna stiskalnica za ekstrakcijo silažnega soka – večji obrat trenutno gradijo v Spodnji Avstriji (foto: HBLFA Raumberg/Gumpenstein)
Slika 3: Emisije metana so bile preizkušene v naši dihalni komori, ko je bilo uporabljeno oglje za dovajanje (fotografija: HBLFA Raumberg/Gumpenstein)
