Ocena življenjskega cikla

Ocena življenjskega cikla na ravni kmetije (LCA) je orodje za prepoznavanje potencialnih vplivov kmetij in njihovih proizvodov na okolje. Rezultati LCA lahko pomembno prispevajo k uskladitvi kmetije s kakovostnim vodstvom v proizvodnji in trženju ter k usmerjanju in podpori ukrepov, povezanih z varstvom podnebja in trajnostno rabo virov. Orodje LCA FarmLife (www.farmlife.at), razvito v sodelovanju med HBLFA Raumberg-Gumpenstein in Agroscope, zagotavlja sistematične strategije za doseganje teh ciljev in povezuje raziskave, svetovanje in praktično uporabo. Metode in aplikacije, vključene v orodje, se lahko uporabljajo tako za ekološke kot konvencionalne kmetije in kot celovit analitični instrument prispevajo k optimizaciji ekološke in ekonomske učinkovitosti v kmetijstvu.

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_Greenlandu/Hranila/2_2015_Končno poročilo_FarmLife.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_Greenlandu/Hranila/2_2015_Zbornik konference_Kmetijski slog.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_Greenlandiji/Hranila/2_2013_Koncept_EkoHerndl.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_Greenlandiji/Hranila/2_2013_EkoHerndl.pdf"}

Vodna bilanca tal na travnikih

Kvantificiranje vplivov spremenljivk vodne bilance, kot so padavine, izhlapevanje in pronicanje, na pridelek in dinamiko vegetacije na travinju je še posebej dragoceno in pomembno glede na vse bolj ekstremne vremenske dogodke. Travinje je med poljščinami z največjimi potrebami po vodi. Travinje vsak dan za rast potrebuje približno 2,5 litra vode na kvadratni meter, kar ustreza približno 700 litrom na kilogram suhe snovi. Na podlagi razpoložljivih dolgoročnih podatkovnih serij o spremenljivkah vodne bilance tal iz lizimetrov je mogoče analizirati medletna nihanja in ekstremne vrednosti ter razviti priporočila glede potreb po vodi, upravljanja sestojev in rabe travinja. Takšni podatki so pomembni tudi zunaj območja raziskave kot osnova za strategije prilagajanja suši, ne le za kmetijstvo.

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_v_travnikih/Hranila/2_2015_Voda_in_hranilne_tekočine_v_travniškem_ekosistemu.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_Greenlandiji/Hranila/2_2011_Konferenca o lizimetru_Bohner_Seasonal_course_Ogljik_Dušik.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_Greenlandu/Hranila/2_2010_Dinamika regeneracije podzemne vode_v_Almoekosistemu_Stoderzinken.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_Greenlandiji/Hranila/2_2009_AB_GWschnee_HerndlHerndl"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_Greenlandiji/Hranila/2_2009_Lysimeter_Stoder_First_Results_HerndlHerndl"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_Greenlandu/Hranila/2_2015_indirect_nitrogen_losses_of_managed_soils_contributing.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_greenlandu/Hranila/2_2013_GIS za izračun vodne bilance tal.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_Greenlandiji/Hranila/2_2013_Sezonski_kurs_Koncentracija_Phosphorus_Strokovni forum_Bohner.pdf"}

travnata tla

V travnatih tleh je koreninska masa še posebej velika. Več kot tri četrtine rastlinskih korenin se nahaja v zgornjih 10 cm tal. Odmrle korenine, delci korenin, mikorizne hife in koreninski izločki iz živih rastlinskih korenin so pomembne sestavine, ki tvorijo humus. Zato so travnata tla običajno zelo bogata s humusom. Vsebnost humusa v zgornji plasti tal pogosto presega šest odstotkov. Travniška tla, na katera vpliva podtalnica (glejna tla, močvirna tla, šotna tla), so še posebej bogata s humusom. V rodovitnih travniških tleh je razmerje med ogljikom in dušikom nižje od 12:1. Optimalna vrednost pH v glavnem koreninskem območju travniških tal mora biti med 5,0 in 6,2. V tem območju pH so mineralna hranila optimalno dostopna travniškim rastlinam v uravnoteženem razmerju. Drobljiva struktura zgornje plasti tal je ugodna, ker optimizira absorpcijo, shranjevanje in infiltracijo vode ter prezračevanje in prodiranje korenin. Mineraloška sestava matične kamnine ima pomemben vpliv na zmogljivost tal za oskrbo s hranili v travniških tleh. Zato so tla, ki izvirajo iz kamnin, bogatih s kremenom (npr. peščenjak, kvarcit), naravno revna s hranili. Tla, ki izvirajo iz kamnin, bogatih s sljudo in/ali glinencem (npr. granit, gnajs, sljudin skrilavec), pa imajo visoko naravno zmogljivost zaloge kalija. Tla, ki izvirajo iz karbonatnih kamnin (npr. apnenec, dolomit, lapor), vsebujejo visoke ravni kalcija in magnezija.

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_v_travnatih_območjih/hranila/images/root/2_2006_Grassland_science_in_europe_Bohner.pdf"} 

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_v_travniščih/Hranila/2_2009_Učinki_odplaninskega_blata_grassland_Bohner.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_greenlandu/Hranila/2_2012_Vpliv_kmetijstva_Industrija_Phosphorus_Okoljski_ekološki_simpozij__Bohner.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_v_travniščih/Hranila/2_2012_grassland_soils_Bohner.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_Greenlandiji/Hranila/2_2007_LIFS_livestock_production_poetsch.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_v_travniščih/Hranila/2_2008_nitrogen_grassland_Poetsch.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_v_Gruenlandiji/Hranila/2_2013_Izpiranjeherndl.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_v_Gruenlandu/Hranila/2_2007_Konferenca o lizimetru_Bohnerjev_Krog hranil_Pretok snovi_Gruenland.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_v_travnikih/Hranila/2_2012_grassland_management_mountain_regions_Poetsch.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_v_Grünlandiji/Hranila/2_2010_problem s fosforjem_gruenland_poetsch.pdf"}

Morda vas bo zanimalo tudi to

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_greenlandu/Hranila/2_2010_Lastnosti_Značilnosti_Almboeden_bohner.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_v_Gruenlandiji/Hranila/2_2007_Rezultati_Preiskave_tal_Mondsee.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_Greenlandu/Hranila/2_2013_Vpliv različnih gnojenj.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_na_Greenlandu/Hranila/2_2006_Ponovni izračun_Količine proizvodnje gnojil_Poetsch.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_v_travniščih/Hranila/2_2005_organska_snov_v_alpskih_travniščih_talih.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_v_Gruenlandiji/Hranila/2_2013_INTERREG_IV_Projekt_Končno poročilo_vodna_prihodnost_Bohner.pdf"}

{rsfiles path="Raziskovalna poročila/Okoljski viri_v_travnikih/Hranila/2_2006_Travniška_znanost_v_europe_travnikih_Bohner.pdf"}