Drug cilj projekta je podati izjave o kakovosti mesa kozličkov pri različnih metodah reje. Cilj projekta je tudi preučitev ekonomske upravičenosti obeh metod reje.

Predvidoma se bo ledvičenje v čredi koz v kmetijskem raziskovalnem in izobraževalnem centru Raumberg-Gumpenstein (LFZ) začelo konec januarja 2012. Kozliči bodo takoj po rojstvu odstavljeni od mater in bodo hranjeni s kolostrumom po steklenički. Po fazi kolostruma bodo kozliči razdeljeni v dve skupini. Ena skupina bo prejemala polnomastno kozje mleko (VW), druga skupina pa komercialno dostopen mlečni nadomestek (MR) za koze. Tako polnomastno mleko kot mlečni nadomestek bosta dajana kot hladna kisla pijača, da bodo imeli kozliči stalen dostop do mleka. Zakisanje se doseže z dodajanjem 2 ml/l 80-odstotne mravljinčne kisline. Hladno mleko se daje preko gumijastih cucljev, ki so s posodo za shranjevanje povezani s cevjo z nepovratnim ventilom. Mleko se daje po želji. Poleg mleka bodo imeli kozliči tudi prost dostop do koncentrirane krme in sena.
Kozliči bodo nastanjeni v boksih z globokim steljenjem, po štirje kozliči na boks. Vsaka skupina je sestavljena iz 16–20 kozličev, odvisno od uspešnosti jagnjenja. Kozice se tehtajo tedensko in zakoljejo po 9 tednih reje. Med rejo se beleži dnevna količina zaužitega polnomastnega mleka ali mlečnega nadomestka ter dnevni vnos sena in koncentrata.
Teža trupa in pH vrednost se določita eno uro po zakolu. Po 24 urah hlajenja se teža in pH vrednost ponovno zabeležita. Po enem tednu zorenja v hladilnici se trupi 20 kozličkov razrežejo na naslednje kose: vrat, hrbet, pleče, stegno in prsi. Iz stegna se odvzame vzorec za določitev kakovosti mesa. Parametri kakovosti mesa vključujejo barvo, strižno trdnost, izgube pri kuhanju in žaru, profil maščobnih kislin ter kemijsko analizo suhe snovi, maščob, beljakovin in surovega pepela.
Projekt zaključi ekonomska analiza rezultatov.

Več informacij o izvajanju projekta najdete v podatkovni bazi za raziskave in trajnostni razvoj (Dafne) -> Povezava