Osnovne informacije iz prejšnjih študij 2017–19

Triletni projekt REGRASS je raziskoval prispevek novo vzpostavljenih ekoloških kompenzacijskih območij k spodbujanju biotske raznovrstnosti koristnih žuželk in ekosistemskih storitev v kmetijskih krajinah. V ta namen so bili znotraj obdelanih polj ustvarjeni cvetlični travniki (v obliki 10 metrov širokih pasov travinja), ki so jih pogodbeni kmetje upravljali kot travnike. Trenutna faza projekta se osredotoča na zgodnjo zgodovino kolonizacije novo vzpostavljenih travnikov s strani koristnih žuželk. To je vključevalo preučevanje biotske raznovrstnosti in številčnosti pajkov, dežnikov in mravelj, ki pomembno prispevajo k zatiranju škodljivcev, pa tudi pomembnih opraševalcev, kot so divje čebele, čebele, čmrlji in trepetalke. Dodatne študije so bile izvedene na metuljih, kobilicah, škržatih, stenicah in mali divjadi. Poleg teh organizmskih raziskav so bili izvedeni tudi poskusi za oceno učinkovitosti ekosistemskih storitev biološkega zatiranja škodljivcev in opraševanja. Hkrati so strokovnjaki iz HBLFA Raumberg-Gumpenstein (državnega kmetijskega raziskovalnega inštituta) spremljali razvoj rasti rastlin. Živali, rastline in ekosistemske storitve so bile preučene na novo vzpostavljenih travnikih, vzpostavljenih travnikih v Dunajskem gozdu in sosednjih ozimnih žitih. Število živali je bilo primerjano tudi med novimi in starimi travniki ter tako imenovanimi območji biotske raznovrstnosti (subvencionirana območja v okviru avstrijskega kmetijsko-okoljskega programa). Edinstven vidik projekta REGRASS je v vzporedni, nadzorovani eksperimentalni raziskavi velikega števila skupin organizmov in ekosistemskih storitev. Rezultati projekta zagotavljajo informacije o začetni stopnji kolonizacije in s tem o učinkovitosti novo vzpostavljenih travnikov kot ekoloških kompenzacijskih območij. Terenske študije, ki so bile do sedaj izvedene, od leta 2017 do 2019, so potekale na območju občine Sieghartskirchen v Dunajskem gozdu in opisujejo začetno razvojno fazo. Projekt se bo zdaj nadaljeval v dolgoročni študiji od leta 2021 do 2023 v sodelovanju med znanstveniki z Univerze za naravne vire in znanosti o življenju na Dunaju (BOKU) in kmetijske fakultete HBLFA Raumberg-Gumpenstein skupaj z lokalnimi kmeti.

Rezultati 2017–19

Z uporabo regionalno prilagojene mešanice semen so bili na vseh poskusnih parcelah vzpostavljeni vrstno bogati, obsežni travniški pasovi. V tretjem letu spremljanja so ti pasovi vsebovali povprečno 25 vrst cvetočih rastlin iz 10 različnih rastlinskih družin (fotografija 1). Začetni rezultati kažejo, da so žuželke opraševalke te novo vzpostavljene travnike hitro sprejele kot habitat za prehranjevanje in se preselile iz okoliške pokrajine. V nekaterih primerih je bilo na novo vzpostavljenih travnikih opaženo zelo veliko število osebkov in vrst. Slika 1 prikazuje to veliko število žuželk opraševalk na novih travnikih v primerjavi s starimi travniki in območji kmetijsko-okoljske sheme (ÖPUL). Rezultati kažejo, da spodbujanje širokega spektra opraševalcev zahteva ustrezno širok nabor cvetočih rastlin iz različnih rastlinskih družin.

V primerjavi z opraševalci je kolonizacija plenilskih žuželk potekala veliko počasneje. Čeprav se je število vrst in osebkov tudi v teh skupinah hitro povečalo, je združba pajkov, dežnikov in mravelj tudi po treh letih še vedno v bistvu poljska. Čeprav so opazne razlike med vrstami, novo ustanovljeni travniki doslej niso služili kot kompenzacijsko območje za plenilske žuželke v smislu, da so se vrste preselile z novih travnikov na sosednja žitna polja. Vendar pa so pajki v treh letih pokazali obetaven premik v razširjenosti. Medtem ko so bile vrstne združbe na novih travnikih zelo podobne tistim na žitnih poljih v prvem letu, so se v drugem in tretjem letu premaknile stran od žitnih polj proti starim travnikom, kar kaže na izmenjavo vrst med starimi in novimi travniki (slika 2). Izhajajoč iz zelo visokega števila osebkov na novo ustanovljenih travnikih,

Napovedi za projekt REGRASS II, 2021–23

Kako dolgo traja proces kolonizacije travniških vrst in kdaj kompenzacijsko območje učinkovito deluje kot nov habitat, je večinoma neznano. Prav tako ni jasno, kdaj takšna kompenzacijska območja začnejo imeti merljiv učinek na ekosistemske storitve. Ta študija je celovit preizkus potenciala ekološke obnove kmetijskih krajin. Rezultati, ki se izvajajo v daljšem obdobju, lahko razkrijejo, kako hitro in trajnostno je mogoče stabilizirati ali povečati biotsko raznovrstnost v kmetijski krajini. Ugotovitve projekta bodo zagotovile tudi podatke o potencialu razpršitve in hitrosti žuželk, kar bo omogočilo sklepanje o njihovi prilagodljivosti podnebnim spremembam. Pojasnitev zgoraj omenjenih vprašanj bo pomembno prispevala k prihodnjemu oblikovanju kmetijsko-okoljskih ukrepov in lahko zagotovi trdno podlago za argumente glede prihodnjih kmetijsko-okoljskih shem in njihovega optimalnega trajanja

grafika

Slika 1. Število divjih čebel (levo), čmrljev (na sredini) in trepetavic (desno) na starih travnikih (OG), novo vzpostavljenih travnikih (NG) in kmetijsko-okoljskih območjih (SG). Različne črke označujejo pomembne razlike med tipi habitatov.

 

 

Slika 2. Podobnost pajkovih združb na starih travnikih (OG=rumena), novo vzpostavljenih travnikih (NG=zelena), ozimnih žitih blizu (CN=modra) in daleč (CF=rdeča) od NG v letih 2017–2019. Projektni partnerji

 

Projektni partnerji

Univerzitetni prof. mag. dr. Thomas Frank

Inštitut za zoologijo, Univerza za naravne vire in bioznanosti na Dunaju

Dr. Dietmar Moser

Oddelek za botaniko in raziskave biotske raznovrstnosti, Univerza na Dunaju