Do danes je edina praktična metoda "in vivo" za ocenjevanje vonjav olfaktometrija; vendar je vzorčenje učinkovito le neposredno pri viru in ne na območju imisije. V takih primerih je koristna uporaba disperzijskih modelov – to je edini način za določitev onesnaženosti z vonjem na določenem ciljnem območju. Poleg tega se lahko računalniško podprti disperzijski modeli uporabijo za določitev prispevka različnih virov k skupni ravni onesnaženosti.

Preiskovani model GRAL je kompleksen numerični model (Lagrangeov model) s premičnim koordinatnim sistemom. Ta program se v povezavi z modelom toka gorvodno GRAMM (Graz Mesoscale Model) s posebnimi algoritmi za disperzijske pogoje pri nizkih hitrostih vetra in vhodnimi podatki različnih vrst in skupin virov ter kompleksnega terena in stavb vse pogosteje uporablja za izračun ravni onesnaženosti, ki jo povzročajo onesnaževala. Za simulacije dušikovih oksidov (NOx ₎ in sledilnih plinov obstajajo nacionalni in mednarodni nabori podatkov za validacijo; vendar še vedno ni primerjave predvidenih ravni vonja in dejanskega zaznavanja preiskovancev na terenu, ki bi ustrezala standardom.

Raziskave vonjav so priznana metoda za ocenjevanje modelov razpršitve vonjav; izvajati jih je treba v skladu s standardom EN 16841-1:2016 (Zunanji zrak – Določanje emisij vonjav z raziskavami – 1. del: Merjenje mreže). Rezultat raziskave vonjav so letne ure vonjav za določena, vnaprej določena območja (mreža) ali za določene točke. Te rezultate je mogoče neposredno primerjati z vrednostmi iz računalniško podprtih izračunov emisij vonjav.